PRIPRAVA

Nebom izgubljal besed o tem kako pomembna je priprava, neglede na to za kaj se pripravljaš. Kajti mislim, da se vsi strinjamo, da je zelo pomembna. Še toliko bolj ko se pripravljaš na profi borbo z enakovrednim nasprotnikom po MMA pravilih. Tega se zaveda tudi moj borec Marko "lionheart" Drmonjič, kateri se pripravlja na borbo, ki bo 15. februarja na FFC 11 v Sarajevu. Zato trenira šest dni v tednu, dvakrat na dan skoraj vsak dan. Že sedaj je v odlični formi. Močnejši, hitrejši in bolj eksploziven je kot kdajkoli prej. Do fajta pa bo formo le še stopnjeval! Tako v borbi lahko pričakujete najboljšo različico lionhearta do sedaj.

Med pripravami  ničesar ne prepuščamo naključju, zato poleg standardnega in sicer zelo obsežnega treninga z menoj (fizična priprava, moč in kondicija, stojka, parter, delo s fokusarji, rokoborba, grappling...) Marko sodeluje tudi z najboljšimi slovenskimi borci. Pomagajo mu Bor "playbor" Bratovž, Lemmy "the dog" Krušić, Uroš Jurišić, Ivan Budimir in ostali. Svoj delež k pripravi doprinese tudi Tomi Šude, eden izmed najboljših MMA trenerjev pri nas.

Večina treningov poteka v telovadnici kcikboxing kluba Center. Treniramo tudi v Rupi in v Oazi s klubom MMA Ljubljana. V glavnem za to borbo bo Marko pripravljen bolje kot kdaj koli prej. Z eno besedo SPREMAN!

V Sarajevo odhajamo polni optimizma novi zmagi naproti. In seveda po borbi na sarajevske čevape!
:) 
 



 

GO PRO OR GO HOME

Stvari, katere me zmotijo ali mi grejo na živce, sem se naučil odmisliti. Enostavno jih ignoriram in me več ne motijo. To mi večinoma zelo dobro uspeva. Npr. ko se z avtom vozim po mestu in se mi kakšen idiot "prilepi za rit" namesto, da me prehiti, če se mu že tako zelo mudi. Ali pa ko se pogovarjam z nekom in ta namesto navadnega govora uporablja mrmranje sebi v brado. Vendar če me nekaj zelo moti, moram to deliti z vami. Zato sem se odločil, da vam povem svoje mnenje o določeni zadevi, ki me zelo moti.

 

Namreč, če si trener ali pa se vsaj imaš za trenerja in si izbran za cornermana, nosiš veliko odgovornost. Predvsem skrbiš za to, da tvojemu borcu ni treba skrbeti. Zato moraš pripraviti vse kar je potrebno za pripravo borca na borbo, za tretiranje borca med rundami in po borbi. Nepopoln kratek seznam bi lahko izgledal tako: bandažni povoji, bandažni trak, vazelin, brisača, led, fokusarji itd. Žal pa se velikokrat zgodi, da imenovani trener-cornerman nima pripravljenih niti osnovnih potrebščin kot so: povoji, bandažni trak ter vazelin. Posledično leta naokrog kot kura brez glave in živčno sprašuje ostale trenerje ter borce, ali ima kdo kaj viška tistega kar on in njegov borec nujno rabita. S tem ne samo da povzroča nemir med ostalimi borci in trenerji, ampak tudi svojega borca dela živčnega. Namesto, da bi skrbel za njegov mir in zbranost pred borbo. In to se ne dogaja samo na amaterskih tekmovanjih, ampak tudi na profesionalnih borilnih prireditvah na visokem nivoju. To je seveda žalostno in nedopustno. Zato nikakor nemorem razumeti, kako se lahko take stvari dogajajo. Ko pa sem priča v takih situacijah vedno pomislim na isto. Najprej si rečem: (oprostite na grdem vendar zelo primernem izražanju) "Pa nemožeš bez kurca u svatove!" Potem pa si mislim go pro or go home!

 

Upam, da me ne boste narobe razumeli, vem da ni nihče popoln in vsakemu, pa naj bo še tako zelo velik profesionalec, se lahko zgodi, da kaj pozabi. Zato sem vsekakor pripravljen posoditi ali dati, kar pač kdo v taki situaciji potrebuje, seveda če imam. Sam pa se trudim, da imam vedno vse kar rabim in, da mojemu borcu ni treba skrbeti za nič drugega, kakor za samo borbo.